Zasedanje 31. Nacionalnega otroškega parlamenta je potekalo v sredo, 21. 4. 2021, preko spletne aplikacije Zoom. Začelo se je z nagovorom predsedujočih iz Državnega zbora Republike Slovenije. Po nagovoru predsedujočih sta sledila še nagovora predsednice Zveze prijateljev mladine Slovenije Darje Groznik in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Po nagovorih je sledil pregled dnevnega reda ter pričetek dela v skupinah.
Medtem ko so številni delegati (učenci) in moderatorji razpravljali o raznih stvareh na temo Moja poklicna pot, smo učenci – novinarji hodili iz skupine v skupino oz. iz sobe v sobo in zapisali kakšno besedo ali dve, ki smo jih slišali. Razprave so bile konstruktivne in so obrodile veliko zanimivih idej ter misli. Po končanih pogovorih in debatah v skupinah je sledil odmor.
Po odmoru so sledili medsebojni pogovori o temah, ki so jih razpravljali v skupinah. Govora je bilo o avtomatizaciji, kako bodo roboti pri nekaterih poklicih zamenjali človeško delovno silo, vendar pa vseeno nekateri poklici ne bodo mogli izumreti (npr. učitelj in kozmetičar …), da nekateri poklici, za katere se sedaj izobražujemo, čez 60 let ne bodo aktualni oz. ne bodo več obstajali, poudarek bo na viziji in kreativnosti posameznika. Ena izmed večjih problematik je ta, da se začnemo prepozno informirati o spoznavanju osnov poklicev (npr. da otrok v 3. razredu ne bi poznal samo gasilca, policista in zdravnika, ampak tudi druge poklice, kot so npr. strojnik, kozmetik, režiser, kemik itd.).
Izpostavljeno je bilo, da bi moral vsak v svojem poklicu uživati in da okolica ne bi smela preveč vplivati na nas. Poudarek je bil tudi na podpori staršev, saj so prav oni tisti, ki nas vsakodnevno podpirajo. Vsak bi tudi moral skrbeti za svoje delovne navade in osebne vrednote, saj bodo le-te v prihodnosti zelo pomembne. Predlog, ki je bil večkrat slišan iz strani delegatov, je, da bi morali poklice spoznati skozi učno snov pri določenih predmetih (npr. pri zgodovini arheologe, restavratorje ipd., pri kemiji kemike itd.) in da bi se točke, ki bi jih rabili za vpis v srednje šole, štele samo iz določenih predmetov, ki bi bili usmerjeni v smer srednje šole oz. poklica. Ena izmed bolj omenjenih tem je bila tudi šolanje na daljavo. Izpostavljeno je bilo, da smo morali zapustiti šole in učilnice ter se čez noč preseliti na splet. Šolanje na daljavo smo dojemali iz različnih zornih kotov. Enim je bilo všeč, drugim ne, ampak vsi smo morali prestati drugačen način dela oz. poučevanja. Eni pravijo, da je bilo šolanje na daljavo en korak bližje k naši samostojnosti, drugi menijo, da je bilo to samo zapravljanje časa z učenjem snovi, ki je v bistvu sploh ne potrebujemo. Govorili so tudi o Sloveniji, EU in svetu. Beseda je tekla o šolstvu v Sloveniji, ali je dobro ali slabo, o tem, da naj več ne zapirajo šol ob ponovnem valu. Seveda je pa vse skupine povezovala skupna točka, ki spreminja naša življenja že več kot leto dni, in to je Covid-19.
Po obdelanih temah v skupinah je sledila splošna razprava z gosti. Gosti so bili: ga. Anita Kovačik (ZRSZ), ga. Fani Nominal (Zavod RS za šolstvo), ga. Sara Gošnak (CPI), ga. Martina Markovčič (KROJ), g. Dušan Mikuž (MDDSZ), g. Marko Koprivc (DZ), ga. Lidija Divjak (LMŠ), ga. Helena Lukaček (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), ga. Mojca Škrinjar (DZ), g. Nik Prebil (LMŠ) in g. Lars Podkrajšek (Mladinska aktivistična organizacija). Med razpravo so delegati in gostje govorili o politični aktivnosti nas, bodočih volivcev, o medpoklicnem sodelovanju, da bi lahko poklice spoznavali skozi dneve odprtih vrat, večjem podpiranju nadarjenih učencev.
Ugotovili so tudi, da bi učitelji pri pouku (npr. likovni ali glasbeni umetnosti) morali več opazovati učence in jih spodbujati, da svoj talent razvijejo do konca. Poleg vsega tega so tudi razpravljali o naši komunikaciji danes in v prihodnosti. Njihova ugotovitev je bila, da se komunikacija med soljudmi slabša, da smo ljudje vedno bolj zaprti vase in da svoja čustva zadržujemo v sebi.
Med pogovori o poklicih prihodnosti sta bila večkrat omenjena psihiater in psiholog, ker je vedno več ljudi pod velikim stresom in pustijo, da jih stres, skrbi, slaba volja vržejo s tira. Ena izmed stvari, ki so jo delegati predlagali, je, da bi spremenili šolske načrte, tako da bi lahko več pouka potekalo v naravi. Pred zaključkom razprave je bilo zastavljeno vprašanje iz strani delegatov: ”Ali šola predstavlja ne nujno gospodarsko dejavnost, da ste jo med epidemijo zaprli?” S tem se je tudi zaključil 31. Nacionalni otroški parlament.
Tibor Novak,
OŠ Kidričevo