DALEČ POTUJEŠ MI, MISEL
Hej, ti!
Ja, ti!
Vidiš to zvezdo bleščečo,
enako kot jaz?
Ob njej ti obstane srce
in ti razveseli otožen obraz?
Greva skupaj lovit oblake
v kraje neznane,
kjer še nisva bila,
pojdiva se skupaj smejat
in zvezdam objeme dajat’.
Ti prideš čez morja,
jaz grem čez gore,
ti leve srečuješ,
jaz bele štorklje,
da združiva svoja nasmeha.
Mar pomembno je,
kdo bel je, kdo ni,
mar pomembno je,
kaj jaz imam in kaj imaš ti,
ko pa srce oba enako boli?
Oba si želiva samo,
da toplo imava,
ko je zunaj mrzlo,
ti misliš name, jaz mislim nate,
nad nama pa zvezde se lesketajo.
PRIDE DAN
Včasih pride dan,
ko pesmi na papir
želim si zapisati,
misli pa nobene prave
ne morem poiskati.
Pa se pod drevo uležem,
gledam gor v krošnjin cvet,
misli zdaj pa same:
ena, dve, tri in pet
kar začno letet’.
Kaj narava vse premore,
kje ideje svoje te dobi,
ko barve vse premeša,
oblike si izmisli
in me čisto obnori?
Če se misli moje
kmalu spet mi skrijejo,
vem, kje bom jih poiskal.
Tam, kjer je listje pisano,
bom si kar postlal.
ORFEJ