Intervju z Antoniem Kodermanom

 INTERVJU Z ANTONIEM KODERMANOM

 1. Antonio, vemo, da ste bivši učenec naše šole. Kakšni so vaši spomini na osnovno šolo? Se vam je kak dogodek še posebej vtisnil v spomin?
Hvaležen sem, da sem prišel na OŠ Kidričevo, najbolj pa so mi v spominu ostale učiteljice, ki so nad učenci držale trdo roko. Tukaj sem našel nove prijatelje. Spomnim pa se tudi ure slovenščine, ko smo morali recitirati Povodnega moža.

2. Predstavite nam šport, s katerim se ukvarjate.
Ukvarjam se s potapljanjem na vdih. Šport temelji na tem, da nad vodno gladino vzameš dih, nato se potopiš čim dlje pod vodo. Pri tem uporabljam masko dihalko, plavutke.

3. Kaj je obvezna oprema vsakega potapljača?
Kopalke, maska dihalka, plavut.

4. Kdaj ste se začeli ukvarjati s tem športom? Vas je morda za to kdo navdušil?
Ukvarjati sem se začel l. 2006, ko smo se z družino odpravili na morje. Za ta šport me je navdušil oče. Na morju mi je kupil masko dihalko in vodno puško. Po tem se je moja ljubezen do potapljanja stopnjevala, tako se dandanes potapljam.

5. Kolikokrat na teden trenirate in kje?
Treniram šestkrat na teden v Reki na Hrvaškem.
   
6. Kaj občutite, ko ste pod vodo? Se vam morda kaj plete po glavi?
Po glavi se mi nič ne plete, saj je cilj, da se čim bolj sprostim. Mislim samo, kako uravnati pritisk.

7. Kako vodni pritisk vpliva na vas?
Do šestdeset metrov nima vpliva, pod šestdesetimi metri pa je občutek, kot da si pijan.

8. Ali se vam zdi potapljanje nevaren šport?
Ne zdi se mi nevaren šport, če veš, kako dihati in podobno. Če pa ne veš dihati, pa je seveda lahko tudi nevaren šport.

9. Ali ste v otroštvu čutili strah do globin ali ste bili bolj pogumni?
Imel sem strah do globin in še danes ga imam, ampak ko se enkrat potopiš, pozabiš na strah.

10. Ali ste kdaj pri potapljanju srečali morskega psa?
Ne, pri potapljanju še nisem srečal morskega psa. To je v Jadranu malo zlagano in tudi če so, niso večji od enega metra.

11. Imate enak ritem življenja kot vaši vrstniki ali se morate morda čemu odpovedati?
Odpovedati se ne rabim ničemur, saj se dobro zorganiziram, tako da vedno ostane čas za zabavo, punce, šolo.

12. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Kar se tiče potapljanja, si želim, da bi bil čim boljši inštruktor in da bi se uspel potopiti vsaj 110 metrov.

13. Kaj bi svetovali mladim, ki so šele na začetku športne poti?
Mladim bi svetoval, naj bodo vztrajni, starši pa naj držijo nad mladimi trdo roko, saj otroci včasih ne vedo, kaj bi radi.

    Intervju sva pripravili:

Alja Soršak in Vesna Smolinger, 7. a