ZLATOROG
Nekoč je živel siromašen kmet. Ime je kmetijo in tri sinove. Njegova kmetija je bila majhna. Sinovi so mu pomagali pri trdem delu. Polje je bilo komaj kaj bogato, jablana pa ni obrodila veliko jabolk.
Kmet je imel zvestega psa Rona. Bil je že star pes. Imel je samo tri ovce, eno kravo in štiri kokoši.
Nekega dne je kmet zbolel za hudo boleznijo. Najstarejšemu sinu je rekel, naj gre poiskat zdravilo, s seboj pa naj vzame tudi brata. Odpravili so se na pot. Ko so hodili po gozdu, so zaslišali glas, ki je govoril o nekakšnem čudežnem zdravilu. Najmlajši mu je prisluhnil in hitro to povedal drugima dvema. Najstarejši sin je rekel, da je to samo veter. In odšli so dalje. Najmlajši sin je ubral svojo pot in sledil skrivnostnemu glasu. Druga dva sta hitro stekla za najmlajšim. Glas je začel govoriti o zlatorogu. Pred sinovi se je prikazala senca medveda. Sinovi so tekli, medved jih je lovil. Zatekli so se v votlino, dokler jih medved ni pustil. Na gori so nato videli zlatoroga. Njegov rog je bil zdravilo. Privabili so ga s cvetjem in mu odrezali rog. Zrasel mu je nov rog, kmet pa je ozdravel. Tako so živeli srečno do konca svojih dni.
Tija Tamše, 4. a