BARCELONA

20. 4. 2022

Končno je prišel ta dan, ki sem ga čakal že od decembra. To je bil prav poseben dan, saj sem šel z nogometnim klubom Aluminij na turnir v Barcelono v Španijo. Odhod smo imeli ob 14. uri izpred NK Aluminija. Na avtobusu nas je bilo 20 igralcev in naši starši. Pot nas je vodila skozi Slovenijo, Italijo, Francijo in naposled v Španijo. Vožnja je trajala 24 ur z vmesnimi krajšimi postanki. Čeprav je bila pot dolga, smo se na avtobusu zelo zabavali. V četrtek, okrog 14. ure, smo prispeli v obmorsko mesto Salou, kjer smo imeli turnir. To mestece je oddaljeno 120 km od Barcelone. Ta dan smo namenili počitku, saj je deževalo. V petek smo se odpravili v mesto Barcelona. Tam smo si ogledali drugi največji akvarij na svetu. Videli smo polno morskih živali. Nato je sledil meni najljubši del – ogled stadiona Camp Nou. Imeli smo voden ogled. Ogledali smo si tudi muzej z veliko lovorikami in uspehi, ki jih je skozi vsa leta dosegel klub Barcelona in njihovi igralci. Najbolj mi je bila všeč zlata žoga. Nato smo se z avtobusom odpravili v mesto, kjer smo si ogledali znamenitosti, kot so cerkev Sagrada familia, bikoborska arena in še veliko drugega. Utrujeni smo se odpravili spat.

 Končno je prišel dan turnirja. Prvo tekmo smo igrali proti klubu iz Danske in jih premagali z 12:0. Naslednja tekma je bila proti klubu iz Francije. Tudi njih smo premagali s 7:0. Žal pa smo s klubom iz Irske izgubili z 1:0, saj so igrali zelo grob nogomet in nam poškodovali enega igralca. Sledil je počitek in igre s prijatelji.

V nedeljo smo nadaljevali s turnirjem. Igrali smo dve tekmi, eno z domačini, ki smo jih premagali z 10:0, ter s Francozi, ki smo jih premagali z 2:0. Dva gola sem prispeval tudi jaz, imel pa sem tudi 8 asistenc. Na koncu smo osvojili 5. mesto. Po kratkem počitku smo odšli na ogled tekme Barcelona – Rayo Vallecano. Na tekmi je bilo super vzdušje.

V ponedeljek smo pospravili in se odpravili v adrenalinski park PortAventura. Meni tam ni bilo zabavno, saj ne maram adrenalinskih voženj. Po vožnji z enim od vlakcev smrti mi je bilo zelo slabo, zato sem rajši samo opazoval. Ob 17. uri smo se odpravili nazaj proti domu. Vožnja je bila prijetna. Domov smo prispeli v torek ob 14. uri.

Ta izkušnja mi bo za vedno ostala v spominu. Najbolj si bom zapomnil, kako velika sta stadion ter vzdušje na tekmi. Komaj čakam na naslednje nogometne dogodivščine.

                                                                                        Aleks Mrčinko, 7. a