RJAV SVET

 

Jesen ali pomlad?

Vsak letni čas je vendar zaklad.

 

Toda jesen ima svoj čar.

Svet je v pisanih barvah

in jutranja rosa

ter nežen veter

te želita spraviti v zavetrje

in nazaj v posteljo.

 

A glej, no glej!

Kostanj v svoj rjav plašč odet

z idilo prišel razveselit nas je spet.

 

Sonce že z glavo maje,

poslavlja se.

Treba bo obleči dolge rokave.

 

Tia Jančič, 9. a

 

Lucija Kores, 5. a

 

JESENSKI KORAKI

 

Listje poletno že zdavnaj je barvo spremenilo.

Sonce zajetno kmalu se bo ohladilo.

 

Ležijo buče na polju in cvetja ni več.

Rosnih stopinj ni nikoli odveč.

 

Gozd je meglen.

Luč je zdaj ogenj,

ki širi toplino,

v prste vročino.

 

Vonj po jeseni.

Kostanj, kakav …

Šal je volneni,

vse prišlo bo prav.

 

Mia Domajnko, 9. a

 

BARVITE SPREMEMBE

 

Nežni veter z drevesa odnese obarvane liste

in jih na tla ponese.

In kar naenkrat se je vreme spremenilo,

zdaj vedno kasneje se bo zjutraj zdanilo.

 

Niso več čebele tiste, ki si hrano nabirajo,

pač pa si jo gozdne živali za zimo zbirajo.

In veliko bolj delovne so tudi noči –

takrat mnogo živali na delo hiti.

Jesen je dolga,

a kar hitro mine;

je prehod med vročino in zimo,

ki pobeli tudi nižine.

 

Neja Vogrinc, 9. a

 

  Lina Muršec, 5. b

 

JESEN

 

Krajši dnevi,

mrzlejše noči,

topla oblačka,

daljše noči.

 

Prišla je jesen.

Čas, ko na drevesih pisano listje cveti

in živalim v gozdu se v zimski spanec mudi.

 

Ptice odletele so drugam,

gobe in buče prihajajo na plan.

 

Bliža se zima,

a ni še prišla,

morska je plima že zdavnaj odšla.

 

Neja Majcenovič, 9. a

 

ORANŽNO MORJE

 

 

Pa je spet prišel ta čas.

Spet se je leto obrnilo.

Marsikatere spremembe je prineslo.

Jesen je s čopičem obarvala listje dreves.

Ko pogledaš na daleč,

izgleda kakor morje prelivajočih se toplih ognjenih barv.

Ptiči kakor delfini skačejo od drevesa do drevesa.

Iz tega morja pa nazaj.

Velike jate ptic izgledajo kakor veliki temni nevihtni oblaki.

Megle, dežja, vetra ne manjka.

Bolj se bližamo koncu  barvne jeseni, bolj morje rdeči.

Ob prihodu belih mesecev vse presahne.

Vse se obrne.

Debla so gola, so kakor štrclji, zapičeni v Zemljino skorjo.

V toplejših mesecih oranžne jeseni.

 

Tija Tamše, 9. a

 

  Katarina Jus, 8. b

 

JESEN

 

Ne le da so jeseni dnevi krajši,

ampak so tudi noči daljše.

Jesen ni le za zabavo,

jesen je tudi čas za učenje,

saj ko zvonec zazvoni,

v šolo prihitimo vsi.

 

Ko se ne učim,

na trgatev grozdja odhitim.

 

Sprehajam se po gozdu,

iščem gobe, ne pišem domačih nalog.

 

Srečam ježka,

ki prehiti mojega psa Snežka.

 

Jesen je super in rada jo imam,

saj kostanje pečemo ves dan.

 

Nina Lorber, 9. a

 

  Tia Kaisersberger Goričanec, 5. a

 

JESEN

 

Jeseni se grozdje obira,

vino teče in buče peče.

 

Krompir se pobira,

kostanje nabira.

 

Veter oblačnost prinese,

listje odnese.

 

Deževje priteče,

žalost prinese.

 

Ema Škafar, 6. b

 

PESEM O …

 

Zdaj ko pihajo vetrovi,

smo spet v šoli, vsi novi.

 

Na oknih gledam prazne vaze,

na cesti pa žalostne obraze.

 

Vsi listi na drevesih so rjavi,

na poljih se pridelek pospravi.

 

Ampak nekaterim je fino,

ker delajo vino.

 

Pobira se krompir zato,

da bo čez zimo mir.

 

Pečemo si kostanje,

ježki se pripravljajo na zimsko spanje.

 

Veliko je učenja,

doma pa »drenja«.

 

Vmes tudi noč čarovnic.

Ko po zraku na metlah letijo,

vse poredne ulovijo.

 

Takrat so vsepovsod buče,

v kleti so že pripravljene »smuče«.

 

Imamo puloverje za dež,

pridno »šparamo keš«.

 

Stecimo vem,

ker to je jesen!

 

Luka Lampret, 6. b

 

  Eneja Pulko, 5. a

 

JESENSKA LEPOTA

 

Ko veter zapiha,

listje odleti

in jesensko pravljico z barvami oznani.

 

Vsak večer se listja šelestenje sliši.

Oblečem se v topla oblačila.

 

Veselje otroško glasno je,

ko kostanji in gobe nabirajo se.

 

Bučke izrezujem in grozdje jem,

saj vsi ti čari so jesen.

 

Žana Gorinšek, 6. b

 

 

JESENSKE SANJE

 

Padam,

letim,

se zbudim,

omedlim …

 

V krošnji pristanem.

Uh, to bo bolelo!

Vstanem,

v kupu listja sedim …

 

Rjavo-rumena mehkoba,

čudna oranžna svetloba.

 

Dviga se izza hriba.

 

Čudno, zelo.

 

Spet vstanem,

na hribu je človek.

HEJ!!!

 

Se mu približam,

pridem zraven …

… Je le strašilo.

 

Hodim in hodim,

si rečem, da bom okoli pogledal,

v daljavi sem trto zagledal.

 

Utrgam si grozd,

grem bližje.

 

Nima okusa,

odličen je.

 

Hodim naprej,

kočo vidim.

 

Grem noter,

odprem vrata.

 

Steklenica vina …

… Spijem malo,

jo odprem.

 

Le voda je,

kako čudno.

 

Grem po stopnicah,

skočim z balkona.

 

Pristanem na kupu listja.

Rjavo-rumena mehkoba,

čudna oranžna svetloba.

 

Vstanem …

A nisem tu že bil?!!

 

Vidim človeka na hribu,

grem bližje …

… Je le drevo.

 

Na tleh je ježek,

ga poberem …

… Kostanj!

 

Spustim se po hribu.

Padam,

omedlim,

takrat se zbudim.

 

Kaj so vse te čudne reči?

Takoj pozabim nanje,

saj to so bile …

… Jesenske sanje.

 

Tobija Lakić, 8. a

 

Gal Korez, 8. b

 

PRVI JESENSKI DAN

 

Sonce sije, veter piha, listje pada.

Vse je barvno in lepo.

Vse tako lepo se zdi.

 

Barve – rumena, rdeča, oranžna in rjava.

To je prava pisana zabava.

Vse tako pravljično se zdi.

Veter raznaša listje naokrog.

 

Nikoleja Peklič, 8. b

 

 

KO LISTJE PLEŠE

 

Ko vidim, da že listje pada,

mi to oznanja jesen.

Gledam skozi okno,

kako lepo listi plešejo v zraku.

 

Listi so pisanih barv –

od škrlatne do rjave.

Jesen ima v sebi neko čarovnijo.

 

Ko gledam, kako listje pleše v zraku,

dobim v sebi topel občutek.

Poletje se je končalo.

 

Ela Šalamun, 8. b

 

MISLI O JESENI

 

Ko poletje se konča,

jesensko vreme pridirja.

Ptički odletijo,

zapustijo ta kraj,

da pridejo v topli raj.

Dež prihaja.

Ne morem verjet’,

da to dogaja se spet.

 

Teja Godec, 8. b

 

 

JESENSKO VZDUŠJE

 

Prvi jesenski dan prihaja na plan.

Jesensko vzdušje bo.

Barve začarale nas bodo.

Vsi se bomo veselili,

se po listju kotalili,

na ves glas vpili,

da ljudje na balkone bodo stopili.

Veter bo pihljal, dežek kapljal.

Kostanji se po tleh bodo kotalili,

mi bomo za njimi hodili.

Jeseni najlepše se je odpraviti v gozd.

Sprehodiš se, kjer lesen je most.

Ne želiš, da jesen se konča,

ker potem mrzla zima bo prišla.

 

Lenja Ripak, 8. a

 

 

JESEN

 

Ko z veje nežno pade list,

ko zelene barve je vse manj,

to je jesen kot iz sanj.

 

V kupih listja se skrivamo,

na travi se lovimo,

v oblakih sreče živimo.

 

Tonemo v različnih barvah narave

in vonjamo njene prijetne vonjave.

 

Vohamo srečo in veselje,

žalost in lenobo,

vohamo mraz in tesnobo.

 

Vsakdo različno živi,

a srečo si zaslužimo vsi.

Nekdo jo jeseni doživi,

nekdo jo ravno takrat izgubi.

 

Elizabeta Liza Muršec, 8. a

 

  Maruša Jurovič, 5. b

 

JESEN

 

Jesen.

Močnejši vetrovi,

bolj je hladno,

odpadanja listja začelo se bo.

Ptice selivke odhajajo v lepe kraje,

kjer jim bo toplo.

Ozimnice si delajo živali,

da ne bo zmanjkalo zalog,

najsi bo podnevi ali v temi,

iščejo kaj za pod zob.

Hibernacija se bo pričela,

počitek nam prišel bo prav,

noč se nam bo daljša zdela,

dan bo zaostal.

 

Mia Turk, 8. b

 

MOJA JESEN

 

Hodim po gozdu.

Listje odpada.

Hladni vetrovi mrazijo me.

Ptice selijo se v tople kraje.

 

Dnevi so krajši, noči daljše.

Topla oblačila v omari že čakajo me.

Z debelo odejo zvečer se pokrijem,

radiatorje hitro na toplo navijem.

Jesen pred vrati že čaka nas vse.

 

Taja Bingo, 8. b

 

 

JESENSKA IDILA

 

September se začenja,

letni čas pa zamenja.

Veter liste odnese,

po zelenici jih raznese.

Tu nove so stvari:

dež, plašč in hladne noči.

To je jesenska idila.

Pohiti, ker hitro bo minila.

 

Ana Merc Fric, 8. a

 

 

NEKAJ O JESENI

 

Trgatev zamudna je,

saj mrzlo sonce sije

in grozdje grdo gnije.

 

Jaz čakam na klopci.

Berem svojo knjigo,

medtem ko drugi delajo vino.

 

Razmišljam o jeseni,

o tej rdeče rjavi pomladi.

 

Filip Vidovič, 8. a

 

 

ČAR JESENSKIH DNI

 

Začetek šole je vedno zanimiv,

predvsem za najmlajše razburljiv.

 

Jeseni vse je obarvano.

Vse je razigrano, včasih zaspano.

 

Gozd je v tem času pravi čar.

Začutimo žar skozi obarvano listje.

 

Sonce med krošnjami nežno osvetljuje,

veter poskakuje.

 

Listje pod krošnjo leži in se nam smeje,

toplina jeseni nas greje.

 

Zoja Kaučevič, 8. a

 

 

JESEN

 

Prišla je jesen.

Debelo se bomo oblekli.

Zvečer v pižamo

in pod toplo odejo.

Začela se je šola

in trgatev z njo.

Listje pada z dreves.

Vsi skakali bomo vanj, zares!

 

Alex Ibraimović, 7. a

 

 

JESEN

 

Prišla je jesen.

Ptice so odletele na jug.

Rumeni listi so se pojavili.

Rože so odcvetele.

Majhna Anica je pela.

Šola se je začela.

Živali se poslavljajo.

Hrano si vzamejo.

Zima bo prišla.

Jesen – dobrodošla.

 

Monika Milanović, 7. a

 

  Maj Kelc, 5. b

 

JESENSKI DNEVI

 

Veselje brezmejno čaka na nas.

Vse jesensko okrasimo.

Buče pred vsako hišo ležijo,

se s strašnimi zobmi smejijo.

Vsi že komaj čakamo počitnice,

ki za sabo vlečejo čarovnice.

Takrat vsa čustva iz nas poletijo.

Strah, vznemirjenje, veselje …

Zvečer črna muca hodi naokoli.

Vsak se v kostumu veseli.

Podnevi gremo po kostanj,

zvečer nas duhovi strašijo.

Nič ni lepšega kot to!

 

Lana Karneža, 7. a

 

 

JESENSKI ČAS

 

Jesen je prišla

in ptice odhajajo.

Listi odpadajo,

klopotce postavljamo.

 

Živali se odpravljajo.

Na sladko zimsko spanje.

Trgatev vsi opravljajo,

kostanj pečejo.

 

Bolj hladno je postalo.

Gobe so se prebudile.

 

Še buče so se pokazale

in noč čarovnic prikazale.

 

Taja Anabell Serdinšek, 7. a

 

 

MAGIČNA JESEN

 

Jesen je eden izmed najlepših letnih časov.

Vlije ti ljubezen in toplino v tem prav posebnem mrazu.

Listje z dreves leti.

Kostanj in gobice pobiramo mi.

Za nekatere nastopi spanec – zelo dolg.

Kot če bi v toplem objemu spal volk.

Nato ogenj upanja prižgemo.

A zmerno, da česa ne sežgemo!

 

Mia Topolovec, 7. a