NOČ BRANJA

V petek, 22. 4. 2016, so se na OŠ Kidričevo po 16. uri vrstili dogodki, namenjeni otrokom od 4. do 6. razreda, ki so se prijavili, da se bodo do konca tega dneva zabavali in prespali v šoli v okviru Noči branja.

Ob 16. uri smo se vsi prijavljeni učenci zbrali v šoli, kjer smo najprej preverili prisotnost vsakega učenca posebej. Nato smo kovčke in torbe odnesli v razred, kjer smo po večerji spali. Odložili smo jih v razrede razredne stopnje. Obuti in oblečeni smo že čez nekaj minut čakali gospo učiteljico Jano Jerenec, ki nas je popeljala po Kidričevem in nam predstavila ter povedala nekaj več o pomembnosti in preteklosti našega kraja. Sprehodili smo se po turistični poti, imenovani “Po poti zgodovine”, do spomenika iz avstro-ogrske vojne in tabel, iz katerih je razviden položaj objektov, ter se ustavili na pokopališču v Kidričevem, kjer je pokopanih več ruskih vojnih ujetnikov, ki so med 1. svetovno vojno preminili v avstro-ogrskem taborišču Sternthal.

Po ogledu smo se vrnili nazaj v šolo. Sledila je malica, ki smo jo pojedli kar na prostem, za sladico pa bonboni, s katerimi smo se posladkali. Na vrsto so prišle delavnice. Učenci smo odšli na delavnice, ki smo si jih izbrali. Izbirali smo med različnimi delavnicami: izdelovanje iz gline, dramatizacija, dokončaj začeto risbo, plesna delavnica, družabne igre in literarna delavnica. Jaz sem odšla najprej na plesno delavnico, nato pa še na delavnico, imenovano dramatizacija. Nato je prišla na vrsto večerja, ki pa smo jo pojedli v jedilnici. Po večerji je bil čas, da se malo umirimo in ob 20. uri nas je obiskala knjižničarka in pravljičarka iz Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, gospa Liljana Klemenčič. Bilo je prav zabavno, ko nam je še pred spanjem povedala veliko novega in nam pokazala približno 300 let staro knjigo, napisano v latinščini. Sledila je priprava na spanje in branje knjig ter druženje do 22. ure, ko pa je vendar bilo potrebno, da zaspimo. Ker so nam pravljice tako všeč, nam je gospa knjižničarka Jasna Medved prebrala pravljico o Dečku, ki ni poznal strahu. Potem pa smo kmalu zaspali. Po prespani noči smo se zjutraj zbudili, zajtrkovali ter polni spominov in doživetij odšli domov.

In tako se je zaključil še en lep dan v šoli, ki ga bomo v spominu označili kot prav poseben dan. Meni je bila najbolj všeč turistična pot, imenovana “PO POTI ZGODOVINE”.

Sanja Krajnc, 6. a